Sabriel je skrivnosti mrtvih poznala dobro… predobro.
Čeprav (mogoče pa ravno zato ker) v glavnih vlogah fantazijskih romanov le redko naletimo na dekleta, je sprememba prav osvežujoča. Če temu dodamo še abstrakten svet smrti, postavljen v tradicionalno-abstraktno podobo reke, ki jo na dele omejujejo vrata, ki le redkim dovolijo prehod, dobimo presenetljivo nenavadno fantazijsko delo.
Sabriel je mlada nekromantka, katere težka naloga pa ni vračanje mrtvih v svet živih, temveč njihov varen prehod skozi zadnja vrata, vrata dokončne smrti. Ko se znajde pred bitko z enim najbolj zlobnih bitij, ki bi moralo že davno preiti skozi zadnja vrata, bo potrebovala vso pomoč, ki jo lahko dobi, če naj bo imela vsaj najmanjše možnosti za uspeh.
Čeprav delo naredi zanimivo že povsem neobičajen pogled na življenje, smrt ter povezavo med njima, je verjetno najboljši del romana glavna junakinja, ki se znajde pred odločno pretežko nalogo. Skoraj čez noč se mora iz najstnice, ki občasno pokuka v nekromantske knjige svojega očeta, preleviti v pogumno bojevnico, ki žive brani pred mrtvimi, ki nočejo ostati mrtvi. Seveda se sooči tudi s prvo ljubeznijo, brez katere v fantazijskih romanih očitno pravzaprav ne gre.
Slog romana niha med trilerjem in napeto komedijo, ki bralca drži v suspenzu, hkrati pa ponuja dovolj trenutkov oddiha.
Napet spust po reki smrti na negotovem čolnu mlade nekromantke.
4/5
This entry was posted Tuesday, November 20th, 2007 at 9:12 am and is filed under knjiga.
You can leave a response, or trackback from your own site.