Vsaka adaptacija nekega dela predstavlja drugačen pogled ter drugačno videnje tega dela. Avtor adaptacije – pa naj bo to pisatelj, slikar ali režiser – svojo kreacijo odpelje v svojo lastno, še neraziskano smer. Če tega ne stori, gre za plagiat, katerega največji uspeh je lahko – zgolj in samo – finančen.
V nasprotju s Snyderjevim filmom iz leta 2005, se Zemeckisov letošnji film bolj drži originalnega epa, čeprav mu doda nekatere svoje elemente. Posebno zanimiva je interpretacija Grendelove matere ter njena povezava s kraljem Hrothgarjem.
Ob primerjavi teh dveh filmov se moramo prvič prav gotovo ustaviti pri tehniki snemanja. Medtem ko kanadska verzija (2005), posneta na Islandiji, ne vsebuje digitalnih elementov, ter komaj kaj posebnih učinkov, je ameriški film posnet v tehniki motion picture. Ogled slednjega je mogoč celo v tridimenzionalni tehniki. Kjer torej prvi film gradi predvsem na odnosih med liki, drugi pridobi pomemben akcijsko-vizualni element.
Oba filma izvirni ep o junaku Beowulfu nadgradita, zanimivo pa je, da oba raziščeta povezavo med Grendelom in Hrothgarjem. Ameriška verzija tudi tukaj poseže po bolj populističnih metodah, kar je očitno predvsem z vlogo Angeline Jolie kot Grendelove matere.
Kljub temu pa novejše verzije ne kaže kar zavreči med stotine akcijskih filmov brez vsebine, saj so mnogi elementi v njej izpeljani mojstrsko. Temu seveda pridajo svoje dobro poznani igralci, kot sta Anthony Hopkins (Hrothgar) in John Malkovich (Unferth), ki kljub omejitvam »modrih oblek«, v katere so igralci ves čas snemanja v tehniki motion picture oblečeni, vdahnejo izreden človeški element.
Oba filma sta torej, vsaj zaradi možnosti primerjave, definitivno ogleda. Branje originalnega epa je, seveda, pika na i.
Akcijska romantična drama, vredna svojega imena.
3,5/5
This entry was posted Sunday, December 9th, 2007 at 12:26 pm and is filed under film.
You can leave a response, or trackback from your own site.